Stimulacija živca Vagus
Ko si utrujena, utrujena od vsega; ko je v tvojem življenju konstantno prisoten stres in si ves čas napeta; ko veliko sediš, si ves čas v bitki s časom in premalo počivaš - takrat rabiš nekaj, kar bo na hitro vplivalo in izboljšalo tvoje počutje. Drži?
-
Živec vagus je deseti, najdaljši in najkompleksnejši možganski živec in je najpomembnejši od vseh dvanajstih. Ne pravijo mu zastonj srce živčnega sistema oz. živec sočutja. Predstavlja povezavo telesa in uma ter vez med možgani in črevesjem (gut-brain connection - glej Colon link metodo).
-
Povezan je tudi z vsemi vitalnimi organi in oživčuje želodec, jetra, vranico, ledvica, žolčnik, mehur, tanko črevo, trebušno slinavko, debelo črevo, srce in pljuča. Prenaša informacije iz možganov v organe in tkiva v telesu. Ker je tako zelo razvejan po celem telesu, mu pravimo tudi»vandrovček« ali "klatež".
Da je naše telo zdravo in deluje optimalno ter da smo čustveno ok, mora živec vagus dobro delovati.
Pred hišo imamo hribček. Ali bolje rečeno del parcele, ki je strm in omejen z dvema cestama. in škarfo, ki je visoka prbl. 1 m. Ta hribček sem pred časom redno urejala in to urejanje je name delovalo terapevtsko. Bila sem mirna. Dokler nisem enkrat zagledala KAČE. Kač se bojim! Odskočila sem in zbežala ter pri tem skoraj padla s škarfe na cesto. Temu odzivu rečemo » fight or flight« (bori se ali zbeži) odziv in ga nadzoruje simpatično živčevje. Po takem stresu, se hitro umirim, največkrat ne pušča posledic in mine.Kaj se je pravzaprav zgodilo? Moji možgani so ob srečanju s kačo dobili sporočilo o nevarnosti in takoj se je aktiviralo simpatično živčevje, na kar se je moje telo odzvalo s sproščanjem adrenalina in ostalih stresnih hormonov v telo. Posledično je bila kri iz organov preusmerjena v mišice, da sem lahko tekla; začela sem hitreje dihati, srce je ponorelo in pripravljena sebi bila boj oz. v moje primeru na beg. Do tu vse logično.Ko sem uspešno ubežala kači, sem se pomirila, kar pomeni, da je sem uspešno iz stresa »prešaltala« v stanje »počivaj in prebavi« (parasimpatično živčevje). To stanje povzroči, da se telo umiri, dihanje postane globlje, mišice se sprostijo, umiri se srce. Enako se zgodi tudi, ko se najemo – telo prebavlja in počiva. Zato si brez slabe vesti po kosilu vzemi čas za počitek, če je to le izvedljivo.Ne morem mimo še ene zadeve – vsakodnevni stres. Stresni hormoni se ne aktivirajo le v primeru kot je na primer moja kača, temveč tudi ob vsakodnevnem stresu. Telo ne razloči, a sem se ustrašila kače, ali sem le pod pritiskom glede mojega sp-ja. Telo odreagira v obeh situacijah enako. In stres je nekaj, s čimer se srečujemo na dnevni bazi, pa najsi bo to to v povezavi s službo, pritiski iz okolice, družino, otroci, financami… Vzrokov ne zmanjka. V čem je torej »problem«?Težava nastane, ko ostajamo konstantno v stresu. Ko ostanemo zakrčeni v »boj ali beg« stanju in je telo non-stop v stresnem odzivu, kar v nobenem primeru ne vpliva pozitivno na moje telo, moje počutje in na moje zdravje. V čem je fora? Da je vse to pod vplivom avtonomnega živčevja, na delovanje katerega ne moremo vplivati zavestno. In če telo samo ne preklopi iz stresnega stanja v stanje umirjenosti (kot se to zgodi, ko se naješ 😊), potem kar na enkrat obležimo, ali celo zbolimo, prisiljeni v počitek, z občutkom iztrošenosti, utrujenosti in vrsto bolezenskih stanj .Ja, kakšna je pa povezava z vagusnim živcem?
-
traja pbl. 55 minut.
-
Cena tretmaja - 50 €
Ravnovesje vagusnega je živca bistvenega pomena za polno in zadovoljivo življenje. Vagusni tonus je sposobnost organizma, da z lahkoto »preklaplja« med aktivacijo simpatičnega sistem (boj ali beg) v parasimpatični sistem (počitek in sprostitev). Visok tonus pomeni, da se po stresnem dogodku hitro pomirimo in preidemo nazaj v stanje homeostaze. Nizek tonus pa pomeni, da dolgo ostajamo v stresnem odzivu organizma. Njegovo kronično neravnovesje vodi do bolezni in disfunkcije.Lahko se zgodi tudi nasprotno, saj lahko prekomerna aktivacija parasimpatičnega sistema upočasni sposobnost obvladovanja potencialnih stresorjev. Telo pod nenehnimi stopnjami stresa povzroča visoke stopnje vnetja in nima možnosti za okrevanje.Za pravilno delovanje vagusnega živca je pomembno, da v našem življenju prevladuje delovanje tistega dela živčnega sistema, ki nas ohranja v ravnovesju, a kaj, ko se je v sodobnem načinu življenja težko izogniti nenehnim stresnim situacijam, ki nas obkrožajo v službenem in zasebnem življenju. Možgani tako neprestano zaznavajo ogroženost in ohranjajo telo v stanju pripravljenosti.Zaradi tega se vedno težje aktivira parasimpatični del živčevja, ki bi poskrbel za počitek in nas napolnil z energijo. Aktivacija simpatičnega ali dorzalnega dela parasimpatičnega živčevja sama po sebi ni problematična, če se za tem vrnemo v stopnjo umirjenosti.
Kako se odraža nenehna aktivacija simpatičnega živčnega sistema?
-
Kot stanje kroničnih napetosti, ki se kažejo v otrdelih mišicah, nočnemu brušenju zob (bruksizem), napetih mišicah obraza, vratu in ramen, hladnih rokah in stopalih ali znojenju brez razloga. Tudi če napete mišice na bolečem predelu masiramo, se bolečina kmalu pojavi na drugem območju.
-
Poleg tega je lahko opazno pomanjkanje energije, pozabljivost, težave s koncentracijo, pretirana zaskrbljenost ali nezmožnost odločanja.
-
Prav tako se pojavijo dolgoročne posledice, med katere sodijo težave s srcem in pljuči, kot so bolečine v prsih, astma, srčne aritmije in visok krvni pritisk.
-
Dodatno se pojavijo težave v prebavilih, kot so driska, zgaga, acidoza, zaprtje, izguba apetita ali prenajedanje.
-
Lahko se pojavijo občutki depresije, nezmožnost socialnih interakcij in zmanjšana produktivnost.
Somptomi, ki so pokazatelj, da so težave s klatežem:
-
gastrointestinalne težave
-
slab imunski sistem, vnetja
-
utrujenost in fibromialgija
-
njegovo šibko delovanje se kaže tudi kot pozabljivost, meglenost, nepovezanost…
-
mrzle roke in noge
-
občutljivost na določene vrste hrane, alergije
-
pomanjkanje vitamina B12
-
slaba prebava, sindrom razdražljivega črevesja z zaprtostjo ali drisko
-
bruksizem (škrtanje z zobmi)
-
težave s spanjem, s težo
-
občutek težkega telesa
-
prepočasno ali prehitro bitje srca
-
tinitus
-
utrujenost, depresija, ptsd
-
bledoličnost
-
omotice
-
bolečine v vratu, bolečine pri požiranju, občutek cmoka v grlu
-
težave s ščitnico
-
refluks in težave s požiranjem, pogost kašelj
-
vedenjske motnje, obsesivna kompulzivna motnja, avtizem, motnja pozornosti in hiperaktivnosti
-
nervoza, jeza, brezupnost, frustracija, nagnenje k jokanju itd.
-
...
Fukcije živca Vagus
-
Zavira vnetja v telesu - je zelo pomemben, saj ohranja imunski sistem v dobri kondiciji.
-
Raziskave kažejo tudi močno povezavo med depresijo in vnetji v črevesju. V črevesju nastaja 90% serotonina, “hormona sreče”, ki ima ključno vlogo pri uravnavanju razpoloženja. Vagus je kot avtocesta z dvosmernim prometom, ki predstavlja povezavo med črevesjem in možgani. Možgani pošiljajo signale črevesju in obratno, črevesje pošilja signale preko vagusnega živca možganom. Če je v črevesju vnetno stanje je lahko to sporočilo tudi: depresija, aksioznost ali utrujenost.
-
Zoperstavlja se simpatičnem odzivu na stres (beg/boj)
-
Uravnava depresijo in anksioznost
-
regulira inzulin
-
izboljša spomin
-
poveča gibljivost črevesja, želodčno kislino
-
zmanjšuje srčni utrip, pritisk
-
je eden od treh živcev, ki pošilja informacijo o okusu
-
potrebujemo ga tudi za požiranje, kašljanje in če imamo težave v tem grlenem delu, je lahko problem tudi v vagusu.
Kako ti lahko pomagam?
Stimulacija živca Vagus po metodi Lone Sorensen
Refleksna masaža stopal oz. refleksologija in sprostitvena masaža močno prispevata k sprostitvi telesa, ki je pomembna pred stimulacijo živca Vagus.
Stimulacija živca Vagus po metodi Lone Sorenesen je lahko vključena kot dodatek k sprostitveni ali refleksni masaži npr. japonskemu liftingu, refleksni masaži stopal ali masaži hrbta, lahko pa tudi kot samostojna masaža s predhodnim sproščanjem.
Stimuliram in masiram točke na obrazu, nekaj tudi na ušesu, na koncu pa še na stopalu.
Kaj lahko narediš sam/a?
-
Tresenje telesa
-
globoko dihanje z aktivnim izdihom na koncu izdiha (10x)
-
meditacija, smeh, jokanje
-
sprostitev v naravi, druženje, povezovanje s prijatelji, hišni ljubljenčki
-
hladen tuš (pol minute) ali preprosto umijte svoj obraz z ledeno mrzlo vodo.
-
Omega 3 (izboljša vagusni tonus in poveča njegovo aktivnost) in B12
-
uravnotežena prehrana
Vaja za uravnavanje vagusnega živca
Terapevt Stanley Rosenberg je razvil preprosto dvominutno vajo za uravnavanje delovanja vagusnega živca. Ob rednem izvajanju vaje se poleg tega poveča pretok krvi v možgansko deblo, pravilno se naravnata zgornja vratna vretenca (atlas in axis), izboljša se splošna gibljivost glave in okrepi se delovanje preostalih štirih lobanjskih živcev.
Za izvedbo vaje se udobno uležeš, prepleteš roki in ju položiš pod glavo, da se glava ne bo premikala.
Pogled usmeriš v desno, paziš da se glava ne premakne, ampak samo oči. Po kratkem času se boš ali pogoltnila slino, zazehala ali zavzdihnila. To so znaki, da se avtonomni živčni sistem sprošča.
Nato pogled usmeriš naprej in vajo ponoviš še na levi strani. Z očmi poiščeš najbolj levo točko, brez da bi pri tem premaknila glavo. Zadržiš pogled in počakam na znake.
Pogled usmeri le toliko, da je še prijetno. Oči naj te ne bolijo.
Nato se usedeš in preveriš gibljivost glave in vratu. Pozorna bodi na spremembe. V kolikor se pojavi omotice, naj te ne skrbi, saj si med vajo sprostila in posledično boš lahko imela znižan pritisk. Počakaj minuto, globoko in počasi diha, pa bo.